V Jedru smo pod okriljem multi-dogodkov RE:ŠTART in pod mentorstvom akad. slik. mag. um. Petra Gabra soustvarjali kolektiven likovni projekt, neposredno na galerijsko steno. Nadgrajujoči se posamezni dogodki so bili zasnovani kot konceptualni eksperiment, ki je povezal umetnike z laiki in jih postavil na isto izhodišče. Razmerje določenih pravil in ustvarjalne svobode je v sproščenem vzdušju ambientalnega vrenja posameznikom omogočilo edinstveno izkušnjo, da so v Začrtovanju, Karakteriziranju, Formiranju in Izčiščevanju soustvarili kolektivno umetniško delo.
O avtorju///
Pred štirimi leti sem postal akademski slikar, lani pa magister umetnosti. Raziskujem abstraktno slikarstvo, ki sem na začetku snoval na kombinaciji ameriškega gestualnega slikarstva in vzhodnjaške kaligrafije, nato pa sem z raziskovanjem minimalizma Roberta Rymana prišel do bolj jasno strukturirane all over površine ravnih potez. Trenutno razmišljam o ponovnem vstopu v klasično realistično slikarstvo, v katerem vidim vedno več smisla.
Poleg slikanja me zanima odnos ljudi do umetnosti, načini vstopanja laikov v likovnost ter iskanje relevantne slikarske podobe v sodobnem času. Kot likovni izobraženec čutim potrebo in dolžnost širšo publiko ozaveščati o umetnosti in ji širiti likovno zavest.
O konceptu kolektivnih likovnih dogodkov///
Najprej moram projekt postaviti v vsebinski okvir, kjer se je zgodil - torej v Jedro, klub mladinskega centra Medvode. Vsi močnejši projekti, vključno s samim prostorom, so nastali po logiki dogovorjenih avtorizacij, ki so jih umetniki v kolektivu prevzeli. Tovrstna strategija je sicer organizacijsko kompleksna in včasih dolgotrajna, vendar omogoča posamezniku optimalno izražanje na svojem področju ter povezuje individualne dosežke v celoto. Po tej logiki je poimenovan naš klub Jedro, sledi pa ji tudi projekt kolektivnih likovnih dogodkov.
Celoten projekt je bil del niza dogodkov z naslovom ReŠtart, na katerih je šlo za združevanje različnih kulturnih in družabnih praks (poleg slikanja še jam session, literarni natečaj, peka pic...). V danem kontekstu sem hotel združiti tri vsebinske teme; neposredno sem hotel likovno angažirati galerijsko steno ter opazovati, kako se bo preko sprotnih rezultatov obnašala v celotnem prostoru; poleg tega me je zanimalo konceptualno-slikarsko delo v s prostovoljci, likovnimi laiki; in končno sem hotel udeležencem ponuditi možnost sodelovanja pri nastanku umetniškega dela, kar je za večino redka in svojevrstna priložnost.
Prvi dogodek smo začeli z izčiščenim likovnim konceptom, pri izvajanju katerega so imeli prostovoljci zelo malo svobode, nato pa se je iz dogodka v dogodek ta situacija obrnila. Na zadnjem dogodku so udeleženci namreč imeli že sami kontrolo nad načrtovanjem slikanja, medtem ko je bil koncept dogodka (namenoma) ohlapen in odprt. Likovni kontekst je torej iz jasno definiranega na začetku postajal vse bolj odprt, udeleženci pa so iz dogodka v dogodek imeli pri svojim delom vse več svobode odločanja.
Zakaj izključno abstraktne oblike? Če sem hotel sebe, slikarske kolege in laike v projektu kar najbolj združiti, sem moral oblike omejiti na dovolj primarne in nesugestivne, da bi skupaj enakovredno sodelovale. Ker se celoten projekt v večji meri ukvarja s kolektivnostjo, sem hotel od vseh udeležencev izzvati čimveč neke primarne, intuitivne kreativnosti. Prepričan sem, da bi jo prepoznavni motivi, pa čeprav črke ali drugačni simboli, peljali v drugačne (preširoke, prekompleksne in kaotične) vsebinske okvire.
Vabljeni!
O avtorju///
Pred štirimi leti sem postal akademski slikar, lani pa magister umetnosti. Raziskujem abstraktno slikarstvo, ki sem na začetku snoval na kombinaciji ameriškega gestualnega slikarstva in vzhodnjaške kaligrafije, nato pa sem z raziskovanjem minimalizma Roberta Rymana prišel do bolj jasno strukturirane all over površine ravnih potez. Trenutno razmišljam o ponovnem vstopu v klasično realistično slikarstvo, v katerem vidim vedno več smisla.
Poleg slikanja me zanima odnos ljudi do umetnosti, načini vstopanja laikov v likovnost ter iskanje relevantne slikarske podobe v sodobnem času. Kot likovni izobraženec čutim potrebo in dolžnost širšo publiko ozaveščati o umetnosti in ji širiti likovno zavest.
O konceptu kolektivnih likovnih dogodkov///
Najprej moram projekt postaviti v vsebinski okvir, kjer se je zgodil - torej v Jedro, klub mladinskega centra Medvode. Vsi močnejši projekti, vključno s samim prostorom, so nastali po logiki dogovorjenih avtorizacij, ki so jih umetniki v kolektivu prevzeli. Tovrstna strategija je sicer organizacijsko kompleksna in včasih dolgotrajna, vendar omogoča posamezniku optimalno izražanje na svojem področju ter povezuje individualne dosežke v celoto. Po tej logiki je poimenovan naš klub Jedro, sledi pa ji tudi projekt kolektivnih likovnih dogodkov.
Celoten projekt je bil del niza dogodkov z naslovom ReŠtart, na katerih je šlo za združevanje različnih kulturnih in družabnih praks (poleg slikanja še jam session, literarni natečaj, peka pic...). V danem kontekstu sem hotel združiti tri vsebinske teme; neposredno sem hotel likovno angažirati galerijsko steno ter opazovati, kako se bo preko sprotnih rezultatov obnašala v celotnem prostoru; poleg tega me je zanimalo konceptualno-slikarsko delo v s prostovoljci, likovnimi laiki; in končno sem hotel udeležencem ponuditi možnost sodelovanja pri nastanku umetniškega dela, kar je za večino redka in svojevrstna priložnost.
Prvi dogodek smo začeli z izčiščenim likovnim konceptom, pri izvajanju katerega so imeli prostovoljci zelo malo svobode, nato pa se je iz dogodka v dogodek ta situacija obrnila. Na zadnjem dogodku so udeleženci namreč imeli že sami kontrolo nad načrtovanjem slikanja, medtem ko je bil koncept dogodka (namenoma) ohlapen in odprt. Likovni kontekst je torej iz jasno definiranega na začetku postajal vse bolj odprt, udeleženci pa so iz dogodka v dogodek imeli pri svojim delom vse več svobode odločanja.
Zakaj izključno abstraktne oblike? Če sem hotel sebe, slikarske kolege in laike v projektu kar najbolj združiti, sem moral oblike omejiti na dovolj primarne in nesugestivne, da bi skupaj enakovredno sodelovale. Ker se celoten projekt v večji meri ukvarja s kolektivnostjo, sem hotel od vseh udeležencev izzvati čimveč neke primarne, intuitivne kreativnosti. Prepričan sem, da bi jo prepoznavni motivi, pa čeprav črke ali drugačni simboli, peljali v drugačne (preširoke, prekompleksne in kaotične) vsebinske okvire.
Vabljeni!
