Morje

Tudi tisti, ki smo prepričani, da so nebesa, pekel in vse, kar je vmes, le zemljepisno vremenski pojavi, se kdaj pa kdaj vprašamo, ali se nekje za kakšnim oblakom vendarle ne skriva vsemogočnež, ki je ovcam tam doli na Zemlji v glave vcepil neka svoja pravila vedenja in navad, ki so v svojem bistvu povsem sprta z osnovami logičnega razmišljanja. Potem pa se ob pogledu na brezmejnost človeške neumnosti odlično zabava. Hesse je že zdavnaj ugotovil, da so ljudje na žalost (ali pa tudi nesrečo) po večini preleni, da bi si življenje ukrojili po svojih pravilih, po katerih je lahko nekaj povsem vsakdanjega največji greh in hkrati največji greh nekaj običajnega. Izključno iz svoje lenobe so raje sprejeli obliko življenja, ki si jo je za njih izmislil nekdo drug.

Kako ljudje preživljajo počitnice, je tudi nekakšen dokaz zgornje teorije. Če prav razumem, naj bi bil dopust namenjen kakovostnemu oddihu, polnjenju baterij, branju knjig, druženju s prijatelji, odkrivanju novih krajev, razmišljanju o novih ciljih … Ne verjamem, da je kar koli od tega mogoče dobiti tam, kjer je največja koncentracija ljudi in kjer je najbolj vroče, zapovrhu pa se je do tja treba še kakšnih pet ur za sto kilometrov cvreti v razbeljenih pločevinastih konzervah na štirih kolesih. Kot da ne bi vedeli, da si Mediteranci niso izmislili sieste kar tako, temveč predvsem iz praktičnih razlogov, saj so ugotovili, da se pri štiridesetih stopinjah preprosto ne da normalno funkcionirati. Mi pa kar rinemo na »morje«, ki naj bi bilo čisti raj, v resnici pa je pogosto precej bolj podobno peklu. Samo spomnite se na primer portoroške plaže. Ljudje ožganih hrbtov ležijo drug ob drugem kot sardele, v ušesa jim od jutra do večera buta nadležna glasba, možje se v obupu zatekajo k šankom ali pa gledat tuje joške, njihove žene pa so na robu živčnega zloma, ko jih vse dneve ne vidijo … Le kaj je v tem rajskega, le kaj je v tem sproščujočega? Zanesljivo bi si bolje spočili, če bi ostali kar doma in si vsakih nekaj ur privoščili hladno prho!

Similar Posts: