Z Armanijem smo malodane družina

Kljub devetnajstim letom se Nika Globokar že lahko pohvali z zavidljivim uspehom na mednarodni modni sceni. Na milanskem tednu mode je nastopala na desetih revijah, vsakič za drugega ustvarjalca, in tako daleč presegla vse dosedanje slovenske manekenke različnih generacij. A s tem se ne hvali, ostala je takšna kot prej, prav nič prevzetna ali domišljava, kakršni sčasoma postanejo vrhunski modeli. Pravzaprav jo je uspeh kvečjemu utrdil in iz nje naredil pravo profesionalko.

 

Kaj ste počeli v dneh po modnih revijah, ko ustvarjalci bolj ali manj počivajo, modeli pa najverjetneje tudi?

Po svoje je res, a po Milanu je pestro v Parizu – skratka, vse je odvisno od tržišča in strank. Prosta sem bila dva tedna, izkoristila sem ju, da sem uredila nekaj zadev doma. Običajno je modna industrija zaprta ali obratuje minimalno avgusta. Ta čas izkoristim za počitek. Prileže se, ker je tempo intenziven, čeprav se zavedam, da zdaj pada največ ponudb, ki jih moram zgrabiti in se maksimalno potruditi.

Poti do vrha so različne, a zdi se, da vaše življenje poteka po prehitevalnem pasu. V katero kategorijo manekenk spadate zdaj?

V delovno! Na milanskem tednu mode sem delala na desetih modnih revijah, vsakič za drugega ustvarjalca, in s tem presegla vse dosedanje slovenske manekenke različnih generacij. Letos sem zamenjala tudi agencijo v tujini. Skrbelo me je, kako bo, ker sem prestopila v manjšo, a se je izbira izkazala za odlično. Zdi se mi, da verjamejo vame in me poskušajo uvrstiti čim višje. Zadovoljna sem.

Koliko časa ste že manekenka?

 

Profesionalno od petnajstega leta. Takrat sem sklenila pogodbo z agencijo Hering models. Prej sem veliko delala po Nemčiji, največ za mladinske revije, kot je denimo Bravo – to so bili moji začetki. Rada se jih spominjam, čeprav sem bila kar precej prestrašena in negotova. Zdaj sem bolj samozavestna, posebno zaradi uspehov na italijanskih modnih brveh. S petnajstimi sem namreč že sodelovala z Gianfrancom Ferrejem, Valentinom … Skratka, razmeroma hitro sem si utrla pot navzgor, med vrhunske manekenke. A samo od sebe se nič ne zgodi. Nekaj je odvisno od sreče, drugo od discipline, vzdržljivosti, znanja jezikov, da se lahko sporazumevaš, podpore matične agencije in staršev ter seveda volje do dela. Predstave, da si doma in čakaš, kdaj te kdo iz agencije pride iskat, so zgrešene. Delo si moraš iskati sam, če hočeš kam priti. Tisti, ki mislijo, da se rezultati pokažejo brez resnega profesionalnega pristopa, se motijo.

Similar Posts:

admin

Back to top