Na Poljskem imajo običaj, da si novoletne želje voščijo na božični večer, ko se okoli mize zbere ne le ožja, ampak tudi širša družina. Ljudje lomijo oplatek (tenke ploščice iz testa) in izgovarjajo fraze o dobrem zdravju in blaginji.
Pred božičem lomijo oplatek tudi v vseh institucijah in podjetjih, na slovesnih srečanjih v parlamentu in na sedežih političnih strank in družbenih organizacij. Tu je bilo slišati precej oplemenitene želje, pospremljene s komentarji o razmerah v družbi in širših perspektivah družbenega in gospodarskega razvoja. Med sporočili so največkrat ponavljali tisto, naj se tako slabo leto, kakršno je bilo to, nikoli več ne ponovi.
V splošnem črnogledem razpoloženju so domači mediji predvidevali, da bodo pod okrašenimi božičnimi drevesi letos namesto daril le paketi z dobrimi željami. V starih časih so partijski propagandisti obtoževali medije, da »širijo defetizem«, tudi »diverzije« – tako močno so bile analize in napovedi novinarjev in ekonomistov začinjene s črnogledimi predvidevanji. Tednik Polityka je izračunal, da je treba za najskromneje organiziran božični večer odšteti najmanj tisoč zlotov (500 mark). Izročilo zavezuje, da mora biti na mizi dvanajst postnih jedi in dvakrat več različnih delikates. Vsak član družine kupi darila za vse, ki se zberejo okoli božičnega drevesa. Ti izdatki presegajo 2000 mark.
Veliko institucij in podjetij razdeli zaposlenim za božič bone za nakupe v veleblagovnicah. Predstavniki trgovskih centrov trdijo, da so tokrat prodali dvakrat manj bonov kakor lani. »Naša največja stranka je lani kupila za poldrugi milijon mark bonov, zdaj pa le za 250.000,« je dejal predstavnik hipermarketa Geant. Potrošnike z vseh strani napadajo razprodaje, promocije, znižane cene. Direktor hipermarketa Geant Jean-Marc Bromberg opaža, da gre najbolje v promet blago po znižanih cenah, a tudi luksusni predmeti imajo svoje kupce v tankem sloju premožnih Poljakov. Uštela so se podjetja, ki so se usmerila na »povprečnega prebivalca«, saj so slabe finančne razmere osiromašile tudi tiste, ki segajo po najcenejših artiklih.
Zmanjševanje porabe je opazno v velikih mestih, v manjših pa je to že prav dramatičen problem, ki povzroča verižno zapiranje trgovin. Največja stopnja brezposelnosti je na podeželju, kjer dosega od 25 do 30 odstotkov. Tu nakupe opravijo na bolšjih trgih, kjer je mogoče dobiti poceni oblačila, kozmetiko in hrano. Na Poljskem se je začela prodaja »na kredo«. V manjših krajih so trgovci pripravili »zvezke« za kupce, v glavnem sosede, ki jim zaupajo. Zaradi upadanja prometa so svojevrstni sistem prodaje »na kredit« vpeljali tudi supermarketi – »kartice za stalne stranke«.
Zaradi slabih napovedi Poljaki ne jemljejo posojil, saj jih ne bi mogli odplačati, če bi izgubili delo ali se znašli v še slabšem položaju. Po javnomnenjski raziskavi se je delež Poljakov, ki so vzeli posojilo ali si sposodili denar, s 43 v letu 1999 zmanjšalo na 32 odstotkov. Oktobra je le dvanajst odstotkov anketirancev dejalo, da jim mesečni prejemki zadostujejo za tekoče stroške. Drugi so trdili, da komaj preživijo ali da jih razmere silijo k iskanju socialne pomoči.
Za tujca, ki se je v teh predprazničnih dneh znašel v Varšavi, bi bila črnogledost medijev in sociologov nerazumljiva. Ulice prestolnice so bile polne avtomobilov, občasno je bi promet popolnoma ohromljen, v trgovinah pa je vladala nepopisna gneča. Kljub snegu je tudi letos marsikdo odšel k sorodnikom, da bi skupaj preživeli božični večer. Večina pa se jih ne bo odpovedala niti norosti novoletne noči, čeprav jo bodo preživeli veliko skromneje kakor prejšnja leta.
Similar Posts:
