Drago je poleg tega, da je navdušen fotograf in da skupaj z ženo Jolando nadaljujeta tradicijo ženinega očeta, lendavskega fotografskega mojstra Šimonke, zelo navdušen računalničar. Že od nekdaj je poskušal združevati svoji nagnjenji in informacijsko tehnologijo čim bolje uporabljati v fotografski dejavnosti, a v časih analogne fotografije je vse skupaj ostajalo bolj na ravni fotografske oziroma obrtniške administracije. Takoj ko so se začele pojavljati prve digitalizirane slike – skeni fotografij ali filmov različnih uporabnikov in za različne namene –, pa je pograbil priložnost in s sodelavci zasnoval program digifot.
Ste s spletnim naročanjem digitalnih fotografij pohiteli zato, ker ste pravočasno zaznali, v katero smer se pomika fotografija?
Sprva je bil program bolj sam sebi namen oziroma sem ga napravil iz lastnega veselja, da bi uporabnikom olajšal pošiljanje tako digitaliziranih slik v naš laboratorij. Na spletu se je digifot pojavil jeseni leta 1999, le tri mesece za Kodakovim fotom, kar ga uvršča med prve tovrstne programe na svetu. Digitalnih fotoaparatov takrat, ko smo se mi pojavili na spletu, skorajda še ni bilo, zato takrat sploh nisem razmišljal o tej možnosti, ki pa je kmalu začela preraščati v resen posel.
Koliko imate uporabnikov?
Naš program za urejanje in naročanje fotografij je nameščen na približno 30.000 računalnikih v Sloveniji. Z različico, prevedeno v nemščino, angleščino in madžarščino pa se digifot počasi uveljavlja tudi na Madžarskem.
Lahko ocenite, kakšno naložbo je pomenil digifot?
Precejšnjo. Sam razvoj programa je stal kakšna dva milijona tolarjev, poldrugi milijon tolarjev je bilo treba odriniti za spletna strežnika, namensko pa so v obeh enotah Foto Šimonke v Lendavi in Murski Soboti zamenjali tudi osvetljevalne stroje. Sedaj sta v obeh enotah Agfina digitalna laserska osvetljevalna stroja d-lab 3, ki sta stala 250.000 evrov. V to naložbo sicer ne bi šli samo zaradi digifota, ampak smo hoteli posodobiti strojno opremo in smo pač tudi zaradi digifota kupili digitalne stroje.
Koliko fotografij pa morate izdelati dnevno, da se naložba izplača?
Po mojih izračunih je dovolj, da dnevno izdelamo 5000 do 6000 fotografij na vsakem stroju. Toliko jih vseh skupaj – analognih in digitalnih – tudi izdelamo, včasih pa še več.
Ali fotografski laboratorij sploh še lahko preživi brez prehoda na digitalno fotografijo?
Ne, fotolaboratorij, ki ne bo prešel na digitalno fotografijo, ne bo preživel.
