Ne nujno, saj je internet v zadnjih nekaj letih tehnološko precej napredoval. Širokopasovne povezave so postale dostopne velikemu številu uporabnikov, nove zmogljivosti pa omogočajo pretakanje donosnih visokokakovostnih videovsebin, kar v času prvega pikakomovskega balona še ni bilo mogoče. Nekatere današnje internetne skupnosti, med katere sodi tudi YouTube, so tako močne, da se jim morajo velike založbe in medijske hiše prilagajati, če hočejo preživeti. Universal, Warner, CBS in Sony BMG, ki so z YouTube pred kratkim podpisali pogodbe o sodelovanju, bi se pred leti zagotovo odločile za tožbe zaradi hudih kršitev avtorskih pravic. Brezplačne storitve, ki jih na spletu omogočajo Flickr (fotografski albumi), Gmail (elektronska pošta), Skype (telefonija), Blogger (internetni dnevniki) in ostali, so prijazne, uporabne in v večini primerov delujejo odlično. Predvsem pa – kar je morda najpomembnejše – se je bistveno spremenil odnos oglaševalcev do novih medijev.
Po oceni svetovalne hiše Jupiter Research bo do leta 2011 trg internetnega videooglaševanja (kar pričakuje Google) vreden več kot 1,3 milijarde dolarjev na leto, velikosti celotnega internetnega oglasnega kolača pa si ne upajo niti napovedati. Oglaševalci se zavedajo, da njihova občinstva zapuščajo tradicionalne medije in hkrati uporabljajo nekatere prebrisane tehnološke novosti, denimo oglasne filtre, za izogibanje vsiljivim internetnim in televizijskim oglasom. Zato morajo iskati nove načine, s katerimi bodo lovili dobičkonosne poglede in klike internetnih uporabnikov.
Pri tem jim pomagajo uporabniki spletnih skupnosti, kakršen je MySpace, ki na svojih spletnih prostorih brez zadržkov objavljajo številne osebne podatke in nevede oskrbujejo oglaševalce z dragocenimi podatki o življenjskem slogu in okusu. Hkrati so zelo napredovale tudi tehnike spremljanja internetnega vedenja, zato oglaševalska industrija že preizkuša številna nova orodja za posredovanje svojih sporočil. To lahko pomeni razmah »ukrojenega« oglaševanja – vsak uporabnik prejema oglase, povezane z njegovimi interesi, nakupi in poizvedovanji – ali izrabljanje spletnih skupnosti za prikrito oglaševanje. Urbana floridska modna znamka Ecko Clothing je z oglasnim spotom, posnetim kot domači video in objavljenim na YouTube, dosegla več kot 135 milijonov »gledalcev«, ki niso vedeli, da gre za oglas.
Lahko sedanji internetni ljubljenci svetovnih borz z obljubami prihodnjega oglaševalskega paradiža preprečijo ponovitev nesrečne pikakomovske zgodbe s konca tisočletja? Vprašanje je v Sloveniji zanimivo predvsem za številne uporabnike tujih spletnih dobrot. Gmailov poštni predal, Bloggerjev blog in Flickrjev fotografski album, ki jih uporablja veliko slovenskih uporabnikov interneta, bi bili lahko v najslabšem primeru celo izgubljeni. Bankrot internetnih podjetij pred leti ni odnesel le denarja, ampak tudi veliko uporabniških podatkov.
Similar Posts:
