Stol, ki spominja na električnega. Ležalnik, ki ustvarja vtis, da se bo njegovo kolesje začelo premikati. Luči, ki svetijo skozi svoje tanke lase. Pisalna miza, ki bi se lahko spremenila v kaj drugega. Vse bi lahko bilo del scenografije iz znanstvenofantastičnega filma, pa ni, temveč je to pohištvo Roberta Fallanija, italijanskega oblikovalca, arhitekta, kiparja in zlatarja, ki se naši javnosti predstavlja v Narodnem muzeju Slovenije. Njegovemu pohištvu nasproti stojijo veliko bolj prečiščeni primerki iz svetlega lesa, med katerimi je najti tudi posamezne dele iz pravih gledaliških predstav. Zasnoval jih je Mario Ceroli, ki je po študiju na rimskem Institute d’Arte ustvarjal iz keramike, potem pa se je posvetil gledališču, operi, filmu in notranji opremi. Skupaj s Fallanijem oblikuje pohištvo za prestižno kolekcijo Mirabili.
Zbirka Mirabili je nastala sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja po zaslugi enega vodilnih predstavnikov italijanskega oblikovanja šestdesetih let Sergia Cammellija. Izmenjave z drugimi strokovnjaki in umetniki so pripomogle k ustanovitvi teoretičnega, praktičnega in proizvodnega laboratorija, pri čemer je bila celotna zamisel prenoviti umetnost bivanja, tudi skozi sodobno občutenje starega.
Odprtja razstave, na kateri se predstavljata Roberto Fallani in Mario Ceroli in bo na ogled do 15. septembra, se je udeležil samo prvi. Že v začetku pogovora je bilo iz skupine italijanskih gostov, ki so obkrožali sivolasega gospoda in njegovo soprogo, slišati, da za vsakim umetnikom stoji žena, v čemer je bilo tudi kanček resnice. Vsaj tisti večer, ko je odgovarjanje na vprašanja in sprehod ob razlagi posameznih kosov pohištva prevzela Fallanijeva žena Paola Crema, ki je tudi sama umetnica in pripada krogu oblikovalcev Mirabili.
»Ceroli in Fallani se ukvarjata z vprašanjem rojstva, človekovega preživetja in njegovega izginjanja v dobi, ko ga stroji srkajo vase in uničujejo. Vprašanje rojstva zadeva, denimo, kloniranje. Fallanijevi izdelki spominjajo na znanstvenofantastične stroje, toda v resnici so to kosi pohištva, s katerimi je prijetno živeti. To pohištvo je drugačno od tistega, ki ga navadno videvamo v prodajalnah, toda s popolnoma enako funkcijo,« je pojasnila Fallanijeva in pokazala na mizo, ki združuje tri okrogle. »Gosti lahko osem ljudi in za njo se zelo dobro jé, lahko povem iz lastnih izkušenj, saj jo imava doma,« je dejala Fallanijeva med ogledovanjem razstavljenih primerkov.
Luči iz optičnih vlaken
Zakonca Fallani imata v stanovanju številne kose tega nenavadnega pohištva, ki jih kombinirata s starinskim iz 19. in začetka 20. stoletja, saj se je Paola Fallani tudi poklicno ukvarjala s starinami. Najbolj so ji pri srcu svetila, ki so po njenih in moževih besedah prva iz optičnih vlaken. »S tako lučjo je mogoče početi vse, vlakna lahko premakneš, otipaš, prepogneš in si z njimi svetiš pri branju. Zdijo se kot čarobne luči, ki ustvarjajo prijetno ozračje,« je nadaljevala črnolasa gospa. Po njenem smo vsi otroci nekoga, ki je vpeljal določen slog. Fallanijev spominja na surrealističnega.
Med redkimi besedami, ki jih je izrekel njen mož, so bile o njegovem viru navdiha: »Inspiracijo najdem v vsakdanjosti. Ko vidim popolnoma vsakdanje stvari, si rečem, da jih je vedno mogoče spremeniti.« Fallani ustvarja predvsem iz železa, lesa in usnja ter uporablja barve, ki pravzaprav ne veljajo za barve, med njimi belo, črno, zlato ali srebrno. Mehanski ležalnik (1992) si je omislila tudi pop zvezdnica Missy Elliott, ki se je odločila za belo-srebrno različico, na razstavi v Narodnem muzeju pa je mogoče videti zlato-srebrno. Teh kosov pohištva naredijo omejeno število (izdelovalec Formitalia Group), ponavadi po 99, luči pa tudi več.
Na vprašanje, kdo so njihovi naročniki, je sogovornica hitro uporabila primer z razstave. »Gospa s tremi otroki, ki je prišla na odprtje, je dejala, da se otroci z njo vedno udeležijo razstav, a se potem hitro začnejo dolgočasiti. Danes so rekli, mama, kupi to. Oni bi lahko bili prihodnji kupci. Mislim, da predmeti v nas zbudijo otroka, saj nas navdušijo s čudovitostjo umetnosti,« je prepričana Fallanijeva.
Zimzeleni metadizajn
Izdelki Mirabili so po besedah poznavalcev metadizajnerski, saj pod imenom dizajn razumemo predvsem industrijski, ko posamezen predmet izdelajo v velikem številu. Medtem ko je v Fallanijevih delih veliko železa in se zdijo zelo masivna, so izdelki v Rimu rojenega in delujočega Maria Cerolija lahkotnejši in bolj prečiščenih oblik. Ceroli uporablja les, ki se dobro poda pohištvu v sodobnih domovih, čeprav bi najprej pomislili, da spada med opremo kakšne gorske hišice.
Tudi ob imenu Maria Cerolija je pogosto zaslediti več označevalnih besed: od kiparja, arhitekta in oblikovalca do slikarja, scenografa in umetnika. V uvodu njegovega kataloga je med drugim mogoče prebrati, da je odrasel v enem najbolj cvetočih obdobij italijanske umetnosti, šestdesetih letih, in sicer v Rimu. Njegova dela se zdijo kot naravna: so ljubezniva in zgovorna, iz njih vejejo eleganca, harmonija preproste domišljije in resničnosti, ki pristaja italijanski spontanosti. Ta povezuje antiko in sodobnost ter poleg tega združuje kulturo z življenjem.
Skrivnost njegove estetike je preprostost, ki jo je težko ustvariti. Sposoben je odkriti lepoto v elementarnih stvareh. »Ceroli je eden zelo znanih italijanskih kiparjev. To pohištvo je naredil pred mnogimi leti in je kot ikone. Fotografije posameznih kosov redno objavljajo v revijah o pohištvu in umetnosti, zlasti vetrovnico, mizo in stole, v njegovih delih se kažejo antropomorfne oblike,« je sede za mizo z intarzijo in na stolu, ki spominja na muzo – Ceroli ju je predstavil že leta 1968 – sklenila Fallanijeva.
Similar Posts:
