Vsak izmed nas se mora prej ali slej naučiti umetnosti obvladovanja čustev. Otroci te sposobnosti dolgo časa nimajo, zato pokažejo čustva skoraj nemudoma, ko jih občutijo. Sčasoma pa se naučijo regulirati svoje občutke, saj je to nujna veščina za zdravo in uspešno življenje. Nikoli seveda ni priporočljivo, da čustev ne izrazimo na pravilni način. Ko pa govorimo o mejni osebnosti motnji, pa čustev sploh ne moremo nadzirati. To lahko vodi do resnih težav v osebnem in poslovnem življenju in tudi pri ohranjanju odnosov s prijatelji ter partnerji.
Mejna osebnostna motnja onemogoči regulacijo čustev
Najbolj prepoznaven simptom po katerem je poznana mejna osebnostna motnja je nezmožnost nadzora čustev. To lahko vodi, da trpeč posameznik razvije slabo samopodobo, nezdrave odnose s partnerjem in izredne čustvene odzive na povzročitelje stresa.
Zelo nezaželena lastnost ljudi, ki trpijo za mejno osebnostno motnjo, je nezdrav način ohranjanja osebnih odnosov. V enem trenutku lahko trpeč posameznik izkazuje neverjetno ljubezen do nekoga. Nato pa izreden odpor in nevšečnost. To vodi do nestabilnih razmerij, ki se nikoli ne končajo dobro.
Ekstremen pogled na svet
Vsak izmed nas ima določen pogled na svetu, ki se sčasoma spreminja. Na to vpliva količina informacij, ki jih uspemo predelati, kot tudi naše osebne vrednote in želje. Ljudje z mejno osebnostno motnjo pa vidijo vse črno-belo. To pomeni, da sta samo dve ekstremni možnosti; da jim je nekaj izredno všeč, ali pa da tega sploh ne marajo. To lahko vodi do impulzivnih odločitev, ki so malokrat dobre. Nekateri izmed teh primerov so:
- Impulzivna odločitev za začetek ali končanje razmerja s partnerjem
- Hitre odločitve, ki so lahko nevarne za zdravje posameznika
- Škodljivo vedenje, ki lahko povzroči osebne poškodbe
Simptomi mejne osebnostne motnje
Ljudje, ki trpijo za mejno osebnostno motnjo lahko izkušajo zelo močna nihanja volje in počutja. To jih naredi izredno nestabilne, saj se jim neprestano spreminja pogled na svet in občutki za ljudi okoli njih. Najbolj opazni simptomi so:
- Močan strah pred tem, da bi jih zapustili družinski člani in prijatelji, ki pogosto ni osnovan v realnosti
- Slaba in popačena samopodoba
- Intenzivna depresija, ki traja neko obdobje, ki jo lahko spremlja razdražljivost in anksioznost
- Neprimerna, močna in neobvladljiva jeza, ki jo spremlja občutek krivde ali sramu
Na razvoj mejne osebnostne motnje lahko vplivajo številni dejavniki. Znanstveniki psihoterapevti so ugotovili, da sta najbolj pogosta dejavnika okolje in genetika v družini. Pri nekaterih ljudeh pa center v možganih, ki nadzira čustva, ne deluje pravilno. Neglede na intenzivnost ali čas trajanja omenjene motnje je močno priporočljivo, da poiščemo pomoč za sebe, svoje prijatelje ali družinske člane pri psihoterapevtu ali osebnem zdravniku.