Štrleče ključne in medenične kosti, grozljivo poudarjeni obrisi reber kot pri skeletu pri pouku anatomije, izstopajoče ličnice, šklepetajoči stegnenici, ki sta si dvajset centimetrov vsaksebi, in sestradani videz preživelih taboriščnikov: brez olepševanja in na kratko – takšne so mnoge supermanekenke, ki jih zadnja leta videvamo na predstavitvah najbolj zvenečih in tudi manj zvenečih kreatorskih imen. Mar po modnih brveh res hodi vse več živih mrličev z lepimi mladimi obrazi?
Ko se je na modni brvi od podhranjenosti in izčrpanosti novembra lani zrušila 21-letna brazilska manekenka in je niso več mogli rešiti, malo pred tem pa je zaradi srčnega napada (ki je bil posledica hujšanja »na hitro«) umrla 22-letna Urugvajka, so se začele med tistimi, ki so gonilo modne industrije, vroče polemike o tem, da bi morali na brveh za vselej prepovedati pojavljanje manekenk »size zero« (številka 0 oziroma po naše konfekcijska številka 32, ki jo nosijo dvanajst- do največ štirinajstletnice).
Chanelov oblikovalec Karl Lagerfeld, ki je pred leti v neverjetno kratkem času shujšal za več kot 40 kilogramov in je svojim okostnjaškim modelom, ki jih pošilja na modne steze, tudi najbolj podoben, se debatam posmehuje. Češ da je problem sodobne civilizacije kvečjemu debelost, ne pa pretirana suhost. Drugi kreatorji in organizatorji modnih tednov so se ob smrti manekenk odzvali z večjo, vsaj navidezno sočutnostjo in posledice so bile takoj vidne na tednu visoke mode v Madridu, kjer so ekstremno suhe manekenke prepovedali, a že v Londonu, Parizu in Milanu je bilo »vse po starem«. Anoreksične lepotice so se sprehajale po modni brvi in sedele v prvih vrstah. Od večno posušene Victorie Beckham in po novem tudi Nicole Kidman, Keire Knightley ter Lindsay Lohan do razvpite suhice Kate Moss, ki je po škandalu z vdihavanjem kokaina dobila celo več (in še dražjih) pogodb z vodilnimi blagovnimi znamkami.
