Narcisizem ali narcistična osebnostna motnja je vrsta osebnostne motnje, za katero so značilni trajni vzorci pretiranega občutka lastne pomembnosti. Zmanjšana pa je zmožnost ali celo nepripravljenost empatije. Za osebo s takšno motnjo je zelo značilno tudi izkoriščevalsko vedenje.
Omenjena motnja je zelo pogosto povezana še z drugimi sočasnimi motnjami. Na voljo ni standardnega zdravljenja.
Najbolj očitni znaki in simptomi za narcisizem
Za narcisizem je torej značilno poveličevanje lastne pomembnosti, prav tako fantaziranje o neomejenem uspehu, lepoti, moči, celo o idealni ljubezni. Takšna oseba je povsem prepričana, da je posebna in edinstvena ter da jo lahko razumejo samo drugi posebni ljudje oziroma da bi se morali z njo povezovati ljudje, ki imajo visok status.
Oseba s tovrstno motnjo od drugih zahteva pretirano pozornost oziroma občudovanje. Druge zelo pogosto izkorišča za doseganje lastnih ciljev. Značilno je pomanjkanje empatije.
Ljudje z narcistično osebnostno motnjo pretiravajo s svojimi sposobnostmi
Za osebe z narcistično osebnostno motnjo je značilno, da zelo pretiravajo s svojimi sposobnostmi. Prav tako s svojimi dosežki, pa tudi s stopnjo intimnosti z osebami, ki jih imajo za pomembne. Njihovo vedenje je seveda močno povezano s slabšim delovanjem na področjih življenja, kot so intimni romantični odnosi in delo.
Narcisizem je zelo povezan s psihosocialnimi strategijami, kot je na primer žaljenje in obtoževanje drugih ljudi. Prizadete osebe to navadno izražajo z jezo in celo z visoko mero sovražnosti do odzivov ljudi na njihovo antisocialno vedenje.
Kljub temu da so osebe z narcistično motnjo zaradi prevelike samozavesti zelo ambiciozni, pa to nikakor nujno ne vodi do visokih poklicnih dosežkov oziroma uspeha, ker nočejo tvegati. Za vsako ceno se namreč poskušajo izogniti videzu neuspeha. Obenem pa takšne osebe zaradi psihološke nezmožnosti zelo težko sodelujejo ali pa vzdržujejo dolgoročne poklicne odnose s kolegi pa tudi z nadrejenimi.
Morebitni vzroki za narcisizem
Za narcisizem sicer ni posebnih vzrokov, kljub temu pa lahko rečemo, da obstajajo kombinacije nekaterih dejavnikov tveganja. Ti so sestavljeni iz psiholoških, bioloških in socialno-okoljskih dejavnikov.
Obstajajo na primer nekateri dokazi, da je dednost lahko zelo pomemben dejavnik pri omenjeni motnji. Številni genetski vplivi namreč kažejo na različne stopnje dednosti glede na podtip.
Similar Posts:
