Kako prepoznamo, da trpimo za anskioznostjo?

Vsakodnevno življenje nas sooči s številnimi situacijami in izzivi. To pa povzroči, da občutimo določeno raven stresa. Vsak izmed nas se spopada s stresom na svoj način. Sčasoma pa nezmožnost spopadanja z močnim stresom, hitrimi spremembami in izgubami lahko vodi do mentalnih težav. Pomembno je, da vedno postavimo svoje mentalno in fizično zdravje na prvo mesto. To pa zato, ker je anksioznost lahko zelo izmuzljiva bolezen oziroma motnja, ki je ni vedno lahko zaznati. Prizadene pa veliko ljudi po vsem svetu in sčasoma lahko popolnoma ohromi naš način življenja.

Kaj je anksioznost?

Vsako negativno mentalno stanje ima na človeški um močan vpliv. Tudi, če se ne zavedamo, nam depresija, anksioznost in podobna stanja kvarijo kakovost življenja. Zato je ključnega pomen, da sebi, prijatelju, družinskem članu, znancu in drugim ljudem čimprej poiščemo pomoč. 

Anksioznost je seštevek stresnih dejavnikov, ki jih ne moremo ali ne znamo obvladati
Anksioznost je lahko zelo izmuzljiva bolezen oziroma motnja, ki je ni vedno lahko zaznati.

Razvoj anksioznosti ni hiter proces. Sestavlja ga več dejavnikov, ki skupaj prispevajo k razvoju omenjene mentalne motnje. V večini pa je seštevek stresnih dejavnikov, ki jih ne moremo ali ne znamo obvladati. To povzroči, da smo vedno v stanju pripravljenosti, kot da se bo nekaj slabega zgodilo. S tem pa pridejo tudi številni simptomi, ki so zelo moteči na kratki in dolgi rok.

Simptomi anksioznosti so moteči za posameznika in ljudi okoli njega

Dolgotrajne čustvene motnje povzročijo spremembo vedenja pri vsakem človeku. Pogosto se tega trpeč posameznik ne zaveda, zato misli, da je vse v redu. Ljudje, ki ga imajo radi in mu želijo pomagati, pa hitro opazijo, da je nekaj narobe. Pogosto simptomi anksioznosti so mnogi. Dobro pa je, če poznamo najbolj pogoste, ki se pojavijo pri praktično skoraj vsakem trpečem človeku za omenjeno motnjo:

  • Nespečnost, težave s spanjem
  • Neprekinjen in močno prisoten občutek strahu ali groze
  • Razdraženost, nezmožnost se umiriti
  • Težave z osredotočenostjo na določeno nalogo
  • Hitra vzkipljivost za nepomembne stvari

Nekateri ljudje opazijo, kakšne hude posledice ima anksioznost na družinske člane in prijatelje. Zato se prično umikati od družbe, kar pa v večini primerov samo še poglobi in oteži omenjeno čustveno in mentalno stanje.

Simptomi anksioznosti so tudi fizične narave

Potrebno je razumeti, da je stres del naravnega obrambnega sistema človeka. V praksi je odličen sistem, ki skrbi, da se borimo ali pobegnemo v trenutku nevarnosti. Omogoča nam tudi, da na kratki rok najdemo rešitve na določene probleme. Sčasoma pa se spremeni v anksioznost, če smo neprekinjeno pod stresom. Takrat smo vedno v borbenem razpoloženju, kar utrudi naše telo in zato prične kazati fizične simptome anksioznega počutja, ki so lahko bolj ali manj resni.

Fizični simptomi anksioznosti se pojavijo pri ljudeh vseh starosti. To pa zato, ker neprekinjen stres sčasoma prične vplivati na naše fizično zdravje, saj smo neprestano v pripravljenosti boja. Pogosto je mogoče opaziti sledeče fizične znake, ko trpimo za omenjeno mentalno motnjo:

  • Vrtoglavica
  • Utrujenost
  • Aritmija oziroma nepravilno bitje srca, ki ga je mogoče čutiti
  • Suha usta
  • prekomerno ali dolgotrajno potenje
  • Občutek bolezni ali kot, da bomo zboleli
  • Glavoboli

Vsi omenjeni in drugi znaki nam kažejo, da je telo utrujeno od anksioznosti in potrebuje počitek. Zato je ključno, da drugi trpeči osebi ali sebi poiščemo pomoč v najkrajšem možnem času.

Obisk psihoterapevta je najboljši način za soočanje z anksioznostjo

Odkrit in sproščen pogovor s psihoterpevtom je najboljši način za zdravljene raznih mentalnih motenj. Veliko ljudi občuti takojšnje olajšanje že takrat, ko pove, kaj jih moti nekomu, ki je nepristranski. Psihoterapija poteka tako, da se trpeč posameznik pogovori na iskren in odprt način o vsem, kar ga ali kar jo moti. Pri tem pa sčasoma pridobiva zaupanje do psihoterapevta.

Pogovor s psihoterapevtko in pacientko o paničnih napadih in tesnobi oz. anksioznosti

Naloga psihoterapevta pa je, da pomaga svojim pacientom razviti nova orodja za soočanje s težavami, ki povzročajo anksioznost ali druge motnje. Ker je vsak posameznik edinstven, mora psihoterapevt s pomočjo svoje izobrazbe in izkušenosti najti načine, ki bodo pacientu omogočile soočanje s težavami. To pa ima kot posledico osebno rast, večje zadovoljstvo v življenju in novo voljo do življenja.

Similar Posts:

admin

Back to top