Če upoštevamo ta dejstva, bi moralo biti prvo načelo sodobne psihiatrije preveriti pravilno delovanje nevro-endo-imunskega omrežja posameznika. To lahko preverimo od zunaj navznoter in od znotraj navzven. Od zunaj navznoter pomeni preveriti, ali oseba dobiva zadostne količine hranilnih snovi, to je esencialnih maščob, vitaminov, mineralov ali aminokislin, in ne prejema protihranil, kot so zdravila, snovi, ki onesnažujejo okolje, strupi, poživila in prekomerne količine sladkorja. Od znotraj navzven pomeni preveriti, ali ima oseba resnično hormonsko, imunsko ali nevrotransmitersko neravnovesje. Bistvo sodobne psihiatrije, ki za zdravljenje uporablja zdravila, temelji na prepričanju, da imajo nekateri ljudje takšna nevrotransmiterska neravnovesja. Presežek dopamina ali adrenalina povezuje z manijo in shizofrenijo. Pomanjkanje le-teh in drugega nevrotransmiterja, serotonina, povezuje z depresijo, ki se jo da pozdraviti z načini, kot je recimo zdrava prehrana. Namen antidepresivov in pomirjeval je poseči v delovanje teh življenjsko pomembnih kemičnih snovi v možganih. Danes najbolj priljubljeni »uravnavalec serotonina«, prozac, učinkuje tako, da poveča sproščanje serotonina; to stori tako, da preprečuje njegovo naravno razgradnjo v telesu. Vendar pa le malo, če sploh kaj, bolnikov opravi teste za ugotavljanje pomanjkanja ali presežka teh nevrotransmiterjev, preden se zdravnik odloči za terapijo z zdravili. Takšna nevroanaliza bi mnogo natančneje ugotovila, ali je zares biokemijsko neravnovesje tisto, ki potiska bolnika čez rob, v stanje depresije ali anksioznosti.