Walter Bagehot je bil v 19. stoletju eden izmed najpomembnejših britanskih avtorjev o finančnem sistemu. Leta 1873 se je pritoževal, da banke skrivnostno prikrivajo podrobnosti o svojem delovanju. Bagehot naj bi sicer nasprotoval dolga prostim ameriškim zelencem in zagovarjal zlati standard, vendar je pravilno ugotavljal, da bi propad ene izmed velikih londonskih bank vrgel senco suma na celoten sistem. Njegove napovedi so se uresničile 134 let kasneje: Citi group, finančna ustanova z brezhibnim ugledom, ven¬dar nedostopnimi bilancami, je zaradi svojega delovanja na sivem bančnem trgu prišla v težave. To je vrglo sum tudi na druge institucije na trgu. Prvi propadi so kasneje povzročili izgubo zaupanja ne le na sivem, temveč tudi na običajnem bančnem trgu. Medbančni trg, ki podpira mednaro¬dne finance, je skoraj v trenutku propadel. Ta krč je bil posledica dejstva, da se ni vedelo, katere banke so zgolj nelikvidne in katere nesolventne. Edini, ki lahko takšno situacijo razreši, je posojilodajalec v skrajni sili. V splošnem iznajdbo tega koncepta oz. ideje pripisujejo Bagehotu. Vendar je bil Bagehot proti nediskriminatorni pomoči vsem bankam. Po njegovem bi morale posojila dobiti zgolj solventne institucije in še te skupaj s kazenskimi obrestmi, tako da bi zanje zaprosile samo najbolj obupane. Njegova filozofija je bila: »Svobodno posojaj z visokimi obrestmi na podlagi kakovostnega jamstva. (Roubini in Mihm) do pomladi 2006 je bil finančni sistem s svojo preveliko odvisnostjo od finančnih vzvodov in slepo vero, da bodo trgi zgolj rasli, zrel za kolaps. Opozorila o prihajajočem zlomu, ki ga je napovedovala zgolj peščica eko-nomistov in komentatorjev, so naletela na gluha ušesa. V tem času se je rast cen nepremičnim ustavila, ker je gradnja novih domov presegla pov¬praševanje in ker je rast obresti napravila hipotekarna posojila s spremen¬ljivo obrestno mero manj privlačna. Prav tako so se pričela vrstiti ne odplačila obrokov v sferi šibkih posojil.Več na: www.pretvornik-valut.com
Similar Posts:
