Slovenija je na podlagi nove jugoslovanske ustave iz leta 1974 dve leti kasneje dobila svojo prvo narodno centralno banko. Odgovorna je bila republiškemu parlamentu ter bila sestavni del jugoslovanskega centralno- bančnega sistema. Na čelu le-tega je bila Narodna banka Jugoslavije (NBJ), v svetu katere so sedeli guvernerji republiških centralnih bank. Vsak guverner je imel moč veta. NBJ je narodnim bankam pustila tehnič¬no neodvisnost. Tako jim ni smela preprečiti izdajanja denarja, kar je bila ena ključnih napak, pojasnjujejo avtorji publikacije Slovenia — From Yugoslavia to European Union), ki jo je objavila Svetovna banka. Notranja ureditev republiških bank je bila malo drugačna kot ureditev NBJ. Na izvršni ravni je vključevala guvernerja in ožje vodstvo banke, na nivoju sveta direktorjev pa je imela svet banke v vlogi posvetovalnega telesa. Le-ta je bil sestavljen iz predstavnikov banke, gospodarstva, znanosti in javnosti. Vlogo nadzornikov so opravljali odbori Skupščine Republike Slovenije. Cilje ekonomske politike je določala Skupščina Jugoslavije in NBJ je morala skupaj z republiškimi bankami denarno politiko prilagajati tem ciljem. Monetarna politika se je tesno povezovala z realnim sektorjem; oblikovana je bila z namenom, da bi podpirala dva ključna sektorja ekono¬mije: kmetijstvo in izvoz. Država je komercialne banke ustanovila kot posrednice, ki so morale služiti potrebam podjetij. Rant 59) trdi, da so se izpostavljale valutnemu tveganju, ker so zbirale tuje valute ter jih z nizkimi obrestmi posojale naprej v domači valuti. Država jim ni dovoljevala posoja¬ti v tuji valuti, omejevala pa jih je tudi s količino deviznih rezerv, ki so jih lahko imele na tujem. Investicijske aktivnosti gospodarstva so v glavnem temeljile na tujih kreditih in na deviznih prihrankih, ki so bili v jugoslovan¬skem bančnem sistemu dovoljeni. Komercialne banke so morale slediti petletnemu načrtu prioritet, ki ga je določila zvezna skupščina. Glavni orodji monetarne politike NBJ sta bila določanje obrestne mere in uravnavanje količine denarja v obtoku. Vendar pa v praksi NBJ prvega instru¬menta niti ni uporabljala, saj je cena denarja po navedbah Vasičeve instrumente uravnavanja likvidnosti bank. Več na pretvornik valut!
