Čili, vir vitamina C, je star 6000 let
Stroki čilija so že dolgo pomemben dodatek južnoameriške kuhinje. Vendar so bili doslej raziskovalci prepričani, da so jih prvi začeli uporabljati predniki Majev in Inkov, zdaj pa so arheobiologi pod vodstvom Linde Perry z inštituta Smithsonian v Washingtonu odkrili precej starejše sledove čilija: ocena antičnega kuharskega orodja na več arheoloških najdiščih v Južni Ameriki je pokazala, da so stroke čilija kot vir C-vitamina uporabljali že več kot pred 6000 leti. Prvi so s čilijem kuhali torej praprebivalci tropske Južne Amerike.
Česen se splača stiskati
Kot so dokazali argentinski znanstveniki s kuharskimi poskusi, je najbolj zdrav česen, ki ga stisnemo, kajti pri tem se iz stroka sprosti encim aliinaza, ki tvori zdravilno učinkovino v česnu – alicin. Encim povrhu skrbi še za to, da zdravilna učinkovina dlje prenese kuhanje in peko. Alicin preprečuje oblaganje krvnih žil ter s tem aterosklerozo in druga obolenja srca in ožilja. Z raziskavami na živalih so ugotovili, da niža lipide v tkivih in krvi, serumski holesterol, trigliceride in lahke lipoproteine LDL, zviša pa težke lipoproteine HDL, ki z odstranjevanjem holesterola z žilnih sten ohranjajo žilno prožnost in preprečijo poapnenje, ki sicer moti krvni obtok ali ga celo povsem zapre. Spojina z žveplom, ki je kriva tudi značilnega vonja po česnu, učinkuje protibakterijsko in varuje pred vnetji.
Kalcij za manj raka na črevesju
Ko so raziskovalci preiskovali povezavo med uživanjem kalcija in raka na črevesju na 88.000 ženskah (v dolgoletni raziskavi o zdravju medicinskih sester, ki se je začela leta 1980) in več kot 47.000 moških (v raziskavi o zdravju profesionalcev, ki se je začela leta 1986), so ugotovili, da uživanje 700 mg kalcija na dan precej zmanjša nevarnost, da zbolimo za rakom na debelem črevesju – tako pri ženskah kot pri moških. Večino kalcija so poskusni zajčki dobili iz mlečnih izdelkov. Podatke o prehrani so obnovili vsaka štiri leta in iz njih potegnili sklep, da so moški in ženske, ki so zaužili približno 700 mg kalcija na dan, za 35 odstotkov zmanjšali nevarnost, da zbolijo za distalnim (spodnjim) rakom debelega črevesa. Zveze med kalcijem in proksimalnim (gornjim) niso ugotovili. Dober vir kalcija so tudi druga živila, primerna za ljudi, ki ne prenašajo mlečnih izdelkov: repa, ohrovt (tudi brstični), zelje, beluši itn.
Prednost oranžnih paradižnikov
Prehrambni strokovnjaki z univerze Ohio v Columbusu (ZDA) so vzgojili različico oranžnih paradižnikov, ki so, kot kaže, bolj zdravi od rdečih. Oranžni vsebujejo tip likopena, ki ga telo laže izrabi kot tistega v rdečih paradižnikih. Likopen je antioksidant, ki ima kup zdravilnih učinkov: zmanjšuje nevarnost raka, bolezni srca in težav oči zaradi starosti. Prav ta snov tudi daje sadežem rdečo barvo. Dr. Steven Schwartz, profesor živilske tehnologije v Ohiu, je s sodelavci dal 12 odraslim prostovoljcem v presledku po dva preskusna obroka špagetov, enkrat z omako iz oranžnih paradižnikov in drugič z omako iz rdečih. Trinajst ashemaldtube dni pred testiranjem prostovoljci niso jedli paradižnika v nobeni obliki. Pred zaužitjem prvega obroka s paradižnikom in nato vsako uro do deset ur po obroku so jim vzeli krvne vzorce in analizirali vsebnost likopena. Pokazalo se je, da ga je telo iz oranžnega paradižnika vsrkalo 2,5-krat več kot iz rdečega. Ta vsebuje sicer veliko več likopena kot oranžni, vendar je v taki obliki, da ga telo ne vsrkava dobro.
Oranžnega paradižnika pa ne moremo kupiti v trgovini. Gojijo ga za raziskovanje v Ohiu. Schwartz predlaga kupcem, naj med ponudbo izbirajo zlato ali oranžno obarvane paradižnike, četudi niso izmerili, koliko likopena vsebujejo te različice.
Similar Posts:
