Prekomerno onesnaževanje zraka je pripeljalo že tako daleč, da že čutimo posledice v klimatskih spremembah na zemlji. Zato se vedno več poudarka daje na energetsko učinkovitost in zmanjšanje izpustov CO2, kar vodi k vedno novim izumom. Velik porabnik fosilnih goriv so gospodinjstva, ki se z njimi ogrevajo, zato je razvoj v gradbenem sektorju zelo napredoval ravno na izolaciji domov, kjer fasade zagotavljajo osnovno zaščito pred toplotnimi izpusti.
Če preoblečete svojo nekaj desetletij staro domovanje z novo fasado, boste postali veliko bolj energetsko učinkoviti, v zameno za gospodarno ravnanje, pa morda prejeli tudi 25% povračila investicije iz EKO sklada. Po preračunih stroška investicije nove fasade in prihranka pri ogrevanju boste ugotovili, da se vam investicija povrne že po nekaj letih, vi pa v tem času veliko manj obremenjujete okolje z izpusti CO2.
Stavbe so zgrajene iz takšnih materialov, da imajo sposobnost akumulacije energije (toplote) – dokler temperatura zunaj ne pade, jo hranijo, nato oddajo. Iz tega razloga je pametno, da je izolacija narejena na zunanji strani objekta. Če bi bila izolirana tudi notranjost, bi učinek izničili. Fasade so izolacija stavb, ki poleg akumulacije toplote poskrbijo tudi za podaljšanje življenjske dobe gradbenih elementov zaradi premika točke zmrzišča iz nosilne konstrukcije na izolacijski material fasade. Pozimi je v ogrevanem zraku namreč več vlage kot zunaj v hladnem zraku, zato vlaga potuje skozi stene navzven po principu difuzije. Če je točka zmrzišča, kjer vlaga zmrzuje, v nosilni konstrukciji, jo led lahko poškoduje, saj ima večjo prostornino kot voda. Z izolacijsko pregrado zunaj, pa se ta točka premakne na fasado, ki pa je narejena iz takšnih materialov, ki lažje prenašajo pritiske točke zmrzišča. Fasade tako podaljšajo življenjsko dobo stavb in poskrbijo za prijetno in zdravo bivalno okolje, hkrati pa varujejo zemljo zaradi energetske učinkovitosti.
Similar Posts:
