V obeh primerih gre za zdravstveno ustanovo, ki opravlja lekarniško dejavnost.
Apoteka se je v Evropi pojavila v 12.stoletju.
Cesar Friderik II je leta 1240 izdal ukaz, po katerem se lekarniška dejavnost ločuje od medicine. Apoteke so sicer poznali že veliko prej, le da so bile njene značilnosti nekoliko drugače. Poznali sojih v tisočletjih pred Kristusom na območju Indije, poznali so jih stari Sumerci in Egipčani, stari Grki in Kitajci. Do današnjih dni se jeapoteka bistveno spremenila. Predvsem je apoteka na voljo bistveno širšemu krogu ljudi, na bistveno bolj dostopen način. V prihodnosti bo apoteka na enak način deležna sprememb. Zdravila, načini zdravljenja, zdravilne učinkovine in vse kar sodi na področje lajšanja bolečin in odpravljanja bolezni, bo napredovalo. Apoteka bo napredovala tudi z napredkom vsega, kar omogoča njeno današnje delovanje. Informacijska tehnologija že danes omogoča, da se apoteka lahko nahaja na spletu, v prihodnosti, bo ta uporaba še razširjena. V svoji osnovi pa se apoteka ne bo bistveno spremenila. Tudi v prihodnosti bo zdravstvena ustanova, enako bo tudi v prihodnosti opravljala lekarniško dejavnost. Preko lekarniške dejavnosti bo prebivalstvo oskrbovala z zdravili. Poleg prebivalstva, bo lekarna oskrbovala tudi zdravstvene zavode in druge organizacije. Lekarniške podružnice se bodo prilagajale prebivalstvu, kar pomeni, da si bodo ljudje na novo naseljenih območjih želeli lekarno ali lekarniško podružnico v svoji bližini. Osebni stik in informacija bo zelo konkurenčna sodobnim informacijski dobri primernim oblikam. Lekarna se bo v informacijski dobi in napredku spreminjala tudi z večanjem osveščenosti ljudi. Obiskovalci in uporabniki bodo spričo večje informiranosti bolj zahtevni. Apoteka bo morala na vse te večje in obsežnejše informacije najti odgovore. Z njimi bo prebivalstvo dobivalo pomembne napotke za zdravljenje, pa tudi zaupanje, katero je pri zdravljenju bolezni zelo pomembno.
Apoteka bo tudi v prihodnosti pomemben vir zdravja in dobrega počutja.