Z občasnimi stresi dočakate višjo starost

Z občasnimi stresi dočakate višjo starost 

Strokovnjaki z univerze Northwestern so prepričani, da malo stresa v vsakdanjem življenju poskrbi za daljšo življenjsko dobo. Zaradi naporov naj bi se v celicah dogajale kaskadne reakcije, ki delujejo na ves organizem pozitivno. James F. Morley je z mentorjem, profesorjem biologije Johnom Evansom, dokazal, da se med stresnimi dogodki sproščajo zaščitni proteini, ki podaljšujejo življenje posamezne celice. Zato občasni stres ni škodljiv za človekov organizem, sta prepričana Morley in Evans. 

Zeliščni pripravki škodijo očem

Dr. Frederick W. Fraunfelder z oregonske univerze Health & Science opozarja na tveganje, ki ga prinaša uživanje nekaterih zeliščnih pripravkov. Ljudje se ne zavedajo, da imajo lahko tudi ti neprijetne posledice za zdravje, kot so suhe oči, manjše krvavitve in začasna izguba vida. Večina stranskih učinkov, o katerih govori Fraunfelder, je povezana s prevelikimi dozami zaužitih pripravkov. Eden izmed najbolje prodajanih je ginkgo biloba, ki naj bi med drugim zdravil zvonjenje v ušesih, astmo in vnetje žrelnice. Podobne težave lahko nastanejo tudi zaradi prevelikih količin zaužitega niacina.

Znanje odvisno od stresa

Predizpitni strah le včasih pripomore k boljšemu rezultatu, trdijo strokovnjaki z univerze v Ohiu. Če je pisni preizkus znanja sestavljen tako, da je pravilen en kratek odgovor ali podatek, bo dosežek pod vplivom stresa boljši. Kadar pa vprašanja zahtevajo razmišljanje in kompleksen odgovor, adrenalin ovira pri sestavljanju odgovora. Profesorja nevrologije Jessa Alexander in David Beversdorf sta tako dokazala, da različni miselni procesi potekajo deloma ločeno. Faktografski podatki se shranjujejo drugače kot znanje, ki je tesno povezano z logičnim razmišljanjem. 

Večplastnost nespečnosti

Nespečnost ni le motnja spanja in zato je zdravniki ne bi smeli obravnavati ločeno. Njeno dogajanje in razumevanje ima globlje korenine in je povezana tudi z drugimi zdravstvenimi težavami, opozarja Clifford G. Risk iz Marlboroughovega centra za motnje spanja. Veliko ljudi ima tudi obstruktivno spalno apnejo, kratke prekinitve dihanja in zaradi tega se čez dan težje zberejo. Med nespečnimi je več psihiatričnih bolnikov in takih z živčno-mišičnimi boleznimi. Kljub zdravljenju spalne apneje tudi zaradi slabše pozornosti in težje sposobnosti koncentracije se z zdravljenjem težavi bistveno ne izboljšata. Veliko nespečnih ljudi trpi še zaradi kronične utrujenosti in fibromijalgije. Zato naj bo pregled takega človeka čim širši, pogovor pa poglobljen, saj le tako lahko upamo na boljše uspehe zdravljenja, je poudaril Risk. 

Šport spodbuja delovanje možganov

Telesna dejavnost je najtesneje povezana z učnim uspehom. Študenti, ki se redno rekreirajo, imajo boljše ocene in opravijo več izpitov kakor tisti, ki se ne gibajo, so ugotovili raziskovalci z univerze v Illinoisu. Dr. Charles Hillman pravi, da naj bo to dodatna spodbuda ob bok že znanim koristim, ki jih prinaša gibanje. Povezava med telesno dejavnostjo in kakovostjo miselnih procesov pri odraščajočih mladostnikih je še neznana. Tudi pri odraslih so že dokazali podobno soodvisnost. Gibanje morda poveča količino molekul, ki možgane varujejo in preprečujejo krčenje njihovega tkiva, poenostavlja Hillman. 

Similar Posts:

admin

Back to top