Zdravje

Virusi delni krivci
Avtoimune bolezni so v medicini še vedno velika neznanka. Zdravniki ne vedo, kaj jih povzroča, pri nekaterih so znani le dejavniki, ki povečujejo verjetnost za nastanek. Znanstveniki že dolgo raziskujejo možen vpliv virusnih okužb na njihov razvoj. Ameriški strokovnjaki zdaj ugotavljajo, da virusi lahko sprožijo začetek bolezni pri dedno obremenjenih ljudeh, niso pa edini povzročitelji bolezni, kot so diabetes, lupus in multipla skleroza. Pri vseh teh organizem pomotoma napada svoje celice. Ko bo znanost toliko napredovala, da bomo z analizo dednega materiala določali tveganje za avtoimune bolezni, bodo zdravniki lahko svetovali tudi izogibanje določenim virusom oziroma preventivno cepljenje.
Večplastna regulacija glukoze
Metabolizem sladkorja je podnevi drugačen kot ponoči. Strokovnjaki s pensilvanske univerze verjamejo, da je dnevno-nočni ritem tesno povezan s spremembami na molekularni ravni. Proteina Bmal1 in Clock odločilno sodelujeta pri regulaciji krvnega sladkorja. Če njuno delovanje zavremo, je razlika med vrednostmi glukoze podnevi in ponoči manj izrazita kakor sicer, pravi Garret Fitzgerald v reviji PLoS Biology. Ker se vrednosti krvnega sladkorja dvignejo po zaužiti hrani, očitno torej ni pomembno samo kaj jemo, ampak tudi kdaj. 
Optimizem rešuje življenje
Optimistično naravnani bolniki okrevajo pogosteje in hitreje kot pesimisti. Nizozemski raziskovalci pod vodstvom dr. Erika J. Giltaya so povabili k sodelovanju tisoč bolnikov. Odgovarjali so na vprašanja v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, samospoštovanjem, moralo, optimizmom in partnerskim odnosom. Pri optimistih je tveganje za smrtni izid zaradi vseh bolezni, razen srčno-žilnih, manjše kar za petinpetdeset odstotkov. Preživetje med kroničnimi bolniki je večje, če je razpoloženje dobro in če imajo starejši ljudje urejen partnerski odnos, pravi Giltay. Zato naj bo življenje v najbolj zrelem življenjskem obdobju umirjeno in pozitivno naravnano
Naglušnost zaradi proteina
Protein, ki v ušesu pretvarja zvok v živčne impulze in jih pošilja v možgane, nam bo verjetno veliko pomagal pri razumevanju delovanja sluha oziroma naglušnosti. Poimenovali so ga TRPA1. Profesor David Corey z medicinskega inštituta v Bostonu je pojasnil, da v posebnih celicah notranjega ušesa deluje kot nekakšen vratar za prehajanje signalov. Če zvoka ni, je prehod zaprt. Ko zvočni signali pridejo v uho, pa TRPA1 odpre vrata in natrijevi in kalcijevi ioni lahko vstopajo v celice. Ker nosijo pozitiven naboj, nastaja električni signal, ki ga razumejo tudi možgani. Ljudje, ki ne slišijo, imajo zelo verjetno spremenjen omenjeni protein. Naredili smo korak naprej k temu, da jim bomo lahko pomagali, verjame Corey. Reuters

Similar Posts:

admin

Back to top